User manual

41
Slika 5.3: Program na zaslonu.
Po prikazu izbire se začne glavna zanka programa. Pri tem tudi tukaj uporabimo neskončno
zanko while True:, ki je vključena v navodilu try...except.
e = raw_input ("Prosimo, izberite vzorec: ")
Takoj na začetku zanke program čaka na vnos uporabnika, ki se shrani v spremenljivki e.
Funkcija raw_input() prevzame vnos v besedilni obliki in ga ne interpretira. Ravno
nasprotno pa se z input() vnesene matematične operacije ali imena spremenljivk
neposredno interpretirajo. V večini primerov je torej raw_input() boljša izbira, saj se vam
tukaj ni treba brigati za številne eventualnosti možnih vnosov.
Program čaka, dokler uporabnik ne vnese črke in pritisne tipke [Enter]. V odvisnosti od
tega, katero število je uporabnik vnesel, se mora sedaj s pomočjo LED prikazati določen
vzorec. Za poizvedbo tega uporabimo konstrukt if...elif...else.
Vzorec št. 1
Če je bil vnos 1, potem se izvede del programa, ki je zamaknjen za to vrstico.
if e == "1":
Upoštevajte, da zamiki v Python ne služijo samo optiki. Tako kot pri zankah se tudi takšne
poizvedbe uvedejo z zamikom.
Enako ni enako enako
Python uporablja dve vrsti enačajev. Enostavni = se uporablja za dodeljevanje določene
vrednosti spremenljivki. Dvojni enačaj == se uporablja v poizvedbah in preverja, če sta dve
vrednosti resnično enaki.
Če torej uporabnik prek tipkovnice vnese 1, se začne zanka, ki ustvarja ciklično tekočo luč.
Te zanke so za vse uporabljene LED-vzorce načeloma enako sestavljene.
for i in range(w):
Zunanja zanka tako dolgo ponavlja vzorec, kot je navedeno v spremenljivki w, ki ste jo na
začetku definirali. V tej zanki se nahaja dodatna, ki ustvarja posamezni vzorec. Ta se pri
vsakem vzorcu razlikuje.