User manual

7
Vendar pa v praksi ni mogoče, da bi imeli le en termoelement v trenutnem vezju. Tako mora
biti vsaj ena točka več, na kateri sta konca speta skupaj ali druga kovina, npr. modificiran
baker navit okoli tuljave. Ta vsebuje dodatne termoelemente, iz katerih je dodana
posamezna termična napetosti v tokokrogu. Na koncu je vsota seštevek vseh termičnih
napetosti instrumenta.
Če nekdo skrbi da je prenos bakra merilnega sistema pravilen, za katero je znana
temperatura, se lahko določi osnova temperature "povezovalne točke" in termične napetosti
pri temperaturi termoelementa.
Pri delu v laboratoriju se lahko povezovalna točka ustvari z ledeno vodo. V tem primeru je
izmerjena termična napetost ustrezna Seebeck-napetosti uporabljenih termoelementov.
Po navadi je povezovalna točka temperature določena z metodo absolutnega merjenja, na
primer s PT 1000. Nato je možno matematično izravnati temperaturo povezovalne točke.
V praksi je povezava termoelementa narejena preko enotnih vodov, ki so iz enakega
materiala ali iz drage nerjaveče kovine ali iz zlitine ki ima enake termične lastnosti.
Nato je razširitev običajno do povezovalne točke, kjer je temperatura ponovno izravnana z
merjenjem absolutne temperature.
Za DIN IEC 584-1 (DIN EN 60 584-1) so standandizirani naslednji pari:
Identifikacijska
črka
Simbol
Merilni razpon v °C
Termična napetost v
µV
E
NiCr-CuNi
-200...+1000
-8825...+76373
J
Fe-CuNi
-210...+1200
-8095...+69553
K
NiCr-Ni
-200...+1372
-5891...+54886
N
NiCrSi-NiSi
-200...+1300
-3990...+47513
T
Cu-CuNi
-200...+400
-5603...+20872
Brez termoelementa z inertno kovino (nerjavečo kovino).
Identifikacijska
črka
Simbol
Merilni razpon v °C
Termična napetost v
µV
S
Pt10 %RH-Pt
-50...+1768
-235...+18694
R
Pt13 %RH-Pt
-50...+1768
-226...+21103
B
Pt30 %RH
-Pt6 %RH
+250…+1820
-291…+13820
Termoelement z inertno kovino.